Dan za dnem tekamo naokoli za raznovrstnimi opravki, čas pa neusmiljeno beži. Ko pride vikend, si navadno vsi želimo sprostitve in takrat vsi radi zdrvimo v naravo. Narava nas napolni z energijo in nas spomni na lepote naše prelepe domovine, kjer se bohotijo zeleni griči in doline, modro zelena reke, žuboreči potoki ter gore visoko med oblaki.

Seveda je potrebno na izletih v naravo tudi kaj pojesti. Sendviči so sicer dobrodošla malica, a če smo cel dan zdoma, je dobro tudi kaj bolj konkretnega dati v svoj želodček. In ko smo že ravno v naravi, je v takem trenutku pravi naslov kmečki turizem. Ne le, da se na kmetih dobro je, je se predvsem doma pridelano zdravo hrano. Tisti, ki nimajo možnosti samooskrbe s hrano, cenijo, kar je domače, saj se razlikuje v kakovosti in hranilnosti.

Kmečki turizem temelji na zdravi, domači pridelani hrani ter seveda nekaterimi drugimi ponudbami, kot so prenočišča, izdelki stare, tradicionalne obrti naših dedkov in babic itd. Kmetija, ki je odprta za ljudi, mimoidoče obiskovalce, je tako oblika turizma, del kulturne dediščine, ki mu pravimo kar kmečki turizem.